jump to navigation

Peanut butter and jelly sandwich. “Yeah, baby!” 7 novembra, 2008

Posted by somkindawondaful in ko se zdani, vzemi me s sabo.
1 comment so far
mmmmm...
mmmmm…

Od vseh – (meni) pretežno nepriljubljenih – ameriških “pogruntavščin”, tipa: CocaCola – konzumiram samo v kombinaciji z rumom; McDonalds/BurgerKing/KFC ipd. – bljah, oz. obiščem 1x na leto, ko si moj želodec za trenutek domišlja, kako bi bilo, če bi bil upornik in bi ‘živel na robu’; Starbucks – no, thank you, i want *coffee*; naval kiča za Valentinovo, Noč čarovnic, Božičkov dan; pa še bi lahko naštevali… – obstaja ena, ki pa mi je le prirasla k srcu.

Večina (mojih prijateljev) je sicer mnenja, da gre za precej nagnusno reč, but i beg to differ! PEANUT BUTTER AND JELLY SANDWICH!!! Po slovensko – sendvič s kikirikijevim maslom in marmelado. Noro dobra stvar. Sicer tega ne jem ravno pogosto, ker kikirikijevega masla doma nimamo redno na zalogi (je precej draga in blazno kalorična dobrina), si ga pa od časa do časa le privoščim in takrat je žurkaaa, za moje brbončice! Raje kot ‘creamy’ imam ‘crunchy’ verzijo masla, od marmelad pa preferiram tiste v rdečih odtenkih (npr. slivova, robidova, borovničeva, jagodna), ker so ponavadi bolj polnega okusa, pa še barvno super zgleda. (Če bi na kikirikijevo maslo namazali, recimo, marelično marmelado – rumeno/oranžne barve, bi ne bilo videti prav nič atraktivno.) Aja, pa kozarec toplega mleka super paše zraven!

 Predlagam, da poskusite, če še niste. Če se vam bo še vedno zdelo nagnusno, boste vsaj lahko rekli, da imate izkušnjo iz prve roke in bo vaše mnenje mogoče ovrednotiti kot kredibilno. (Wherever or whenever you might find  it convinient to bring this experience forward, into the light of day.)

Evo, tega se mi je zluštalo za zajtrk, pa v hladilniku žal ni kikirikijevega masla. Po trenutku subtilne užaloščenosti sem se sprijaznila z Ramo. Kaj čmo, neki je pa treba jest, porka madona! (Excuse the foul language.)