jump to navigation

Kje sem? julij 23, 2009

Posted by somkindawondaful in odpiram okno.
4 komentarji
kje sem?

kje sem?

po sili razmer – treba je bilo dati “štafeto” naprej – sem bila primorana ponovno oživiti svoj blog.

navodila za pričujočo igro najdete tu: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=morskadeklica&e_id=60917

objavljam fotografijo svojega nečakaka, ki je po vzponu takole občudoval razgled z enega izmed naših vrhov. na vas pa je, da ugotovite, s katerega!

Advertisements

Cesta. december 14, 2008

Posted by somkindawondaful in Uncategorized.
add a comment

Končno. Sem spet prebrala eno knjigo. Od začetka do konca, za razliko od kar nekaj propadlih poskusov, ko sem prebrala prvih 20-30 strani knjige in potem pustila, da se na platnicah v prihodnjih dneh, tednih, ja, celo mesecih, nabere zavidljiva količina prahu. Ne bi rekla, da je bila kriva neprivlačna vsebina, bolj je bil kriv slab tajming.  Za branje mora človek namreč biti (vsaj jaz) v pravem “filingu”. Očitno sem ta filing končno dočakala…

cesta

Prebrala sem Cesto. V izvirniku: The Road, avtor: Cormac Mccarthy. Isti mož, ki je napisal knjigo, po kateri sta potem brata Coen ustvarila film Ni prostora za starce. Meni odličen film. Knjige nisem brala. Sem pa Cesto. Po kateri so tudi že posneli film, ki je v postprodukciji, in bi naj ugledal luč dneva v letu 2009. Po mojem bo tudi odličen. Sicer ne najbrž tako zelo kot knjiga.

Mračna. Temna. Tesnobna.  Hladna. Apokaliptična.

Peanut butter and jelly sandwich. “Yeah, baby!” november 7, 2008

Posted by somkindawondaful in ko se zdani, vzemi me s sabo.
1 comment so far
mmmmm...
mmmmm…

Od vseh – (meni) pretežno nepriljubljenih – ameriških “pogruntavščin”, tipa: CocaCola – konzumiram samo v kombinaciji z rumom; McDonalds/BurgerKing/KFC ipd. – bljah, oz. obiščem 1x na leto, ko si moj želodec za trenutek domišlja, kako bi bilo, če bi bil upornik in bi ‘živel na robu’; Starbucks – no, thank you, i want *coffee*; naval kiča za Valentinovo, Noč čarovnic, Božičkov dan; pa še bi lahko naštevali… – obstaja ena, ki pa mi je le prirasla k srcu.

Večina (mojih prijateljev) je sicer mnenja, da gre za precej nagnusno reč, but i beg to differ! PEANUT BUTTER AND JELLY SANDWICH!!! Po slovensko – sendvič s kikirikijevim maslom in marmelado. Noro dobra stvar. Sicer tega ne jem ravno pogosto, ker kikirikijevega masla doma nimamo redno na zalogi (je precej draga in blazno kalorična dobrina), si ga pa od časa do časa le privoščim in takrat je žurkaaa, za moje brbončice! Raje kot ‘creamy’ imam ‘crunchy’ verzijo masla, od marmelad pa preferiram tiste v rdečih odtenkih (npr. slivova, robidova, borovničeva, jagodna), ker so ponavadi bolj polnega okusa, pa še barvno super zgleda. (Če bi na kikirikijevo maslo namazali, recimo, marelično marmelado – rumeno/oranžne barve, bi ne bilo videti prav nič atraktivno.) Aja, pa kozarec toplega mleka super paše zraven!

 Predlagam, da poskusite, če še niste. Če se vam bo še vedno zdelo nagnusno, boste vsaj lahko rekli, da imate izkušnjo iz prve roke in bo vaše mnenje mogoče ovrednotiti kot kredibilno. (Wherever or whenever you might find  it convinient to bring this experience forward, into the light of day.)

Evo, tega se mi je zluštalo za zajtrk, pa v hladilniku žal ni kikirikijevega masla. Po trenutku subtilne užaloščenosti sem se sprijaznila z Ramo. Kaj čmo, neki je pa treba jest, porka madona! (Excuse the foul language.)

Hej oblak, hej sivi oblak, daj spusti nam dežek na tla, na tla… november 6, 2008

Posted by somkindawondaful in vzemi me s sabo.
add a comment

… ali zakaj je na deževen dan zabavno biti otrok (in ne odrasel).

super pisani gumijasti škornji za otroke

Otroci se deževnih dni ponavadi veselijo, ker so malce drugačni od običajnih, ne-deževnih dni. Ko dežuje, se namreč lahko obujejo v super pisane gumijaste škornje in skačejo po lužah. Super pisani OTROŠKI gumijasti škornji so res prvovrsten pridodatek otroški garderobi. Bolj pisani in smešni so, več pogledov pritegnejo. Otroci po naravi radi zbujajo pozornost, starši pa so prav tako zadovoljni, ko uvidijo, da so svojemu otroku kupili ravno prav zanimanje zbujajoče obuvalo za dež.

 

dolgočasni (aka grdi) gumijasti škornji za odrasle

Pri odraslih, na drugi strani, deževna obutev ni tako zelo zabavna. Ponavadi sploh ne obuvamo gumijastih škornjev (ker jih nimamo?!), ampak kakšne druge – manj premočljive – čevlje, ki ob hudem nalivu vseeno premočijo, kar nas nikakor ne razveseljuje. Če pa bi že imeli gumijaste škornje, ti niti približno ne bi bili tako zabavni, kot so otroški!

Zgodba se ponovi pri dežnikih. Ko si lahko mala punčka ali fantek v trgovini izbere svoj dežnik, je skoraj tako, kot bi si lahko izbiral najslajše, najbolj pisane bonbončke. Izbire je ogromnooo, in prav vsi so tako zelo pisani! Živih barv so, z raznoraznimi vzorci/motivi, najdejo se tudi taki nepravilnih oblik, v glavnem – rajsko!

 Odrasli pri nakupu dežnika načeloma upoštevamo sledeče – nevpadljivst barv (da bo pasal zraven česarkoli bomo že oblekli), trpežnost materiala (da bo dolgo zdržal) in, nenazadnje, ugodnost cene. Priskrbimo si tudi zložljive, ki predvsem v jesenskih (in spomladanskih?!) dneh, ko se dež pojavi kar tako, za nekaj minut, pridejo prav (predvsem ženskam, ki jih lahko stlačimo v svoje – vedno večje – torbe, ampak to je že tema za kak prihodnji post).

super pisan dežnik za otroke

dolgočasen dežnik za odrasle

Kakorkoli, zavezujem se, da bom (ko odrastem!), z navdušenjem pričakovala deževne dni in se vanje pogumno podajala opremljena s kakšnim super pisanim dežnikom in škornji, takimi za odrasle, in prav nič mi ne bo nerodno, ko bodo vsi buljili vame, ha!
  

super pisan dežnik za odraslesuper pisani gumijasti škornji za odrasle
super pisan dežnik za odrasle in
super pisani gumijasti škornji za odrasle

življenje je lepo, živimo ga v barvah!

Bi, ne bi, bi, ne bi… november 5, 2008

Posted by somkindawondaful in odpiram okno.
2 komentarja

Bi, ne bi, bi, ne bi… pisala bloga. Pa ga bom! Če že ne o čem razburljivejšem, bom pisala o tem > kolikokrat na dan si umijem zobe, koliko prahu se je ta teden nabralo na moji tv, kateri mehčalec za perilo najbolj fino diši, koliko stane zavojček rebrastih kondomov, kakšna domača zdravila učinkujejo pri vnetju sečil, v kateri zaboj za ločevanje odpadkov gredo tetrapaki od alpskega mleka, kako najlaže pogoltniti tablete brez filmskega ovoja, kateri instant cappucino ima najizdatnejšo peno, itd. itd.

Prepričana sem, da bo moje pisanje vsem bolj ali manj naključnim prebiralcem v neizmerno zabavo in veselje. Če boste tako Vi kot tudi jaz zavoljo tega početja osebnostno zrasli za virtualni cm ali dva, bo moj namen dosežen! Zato sem silno motivirana. Kar razganja me! Torej, šibam v najbližjo drogerijo preverit, koliko stanejo tisti kondomi… Aren’t you excited?? O čem bo le naslednji post??